spletna vinoteka, prodaja vina, hrana, kvalitetno

Vinogradniška kmetija Štekar, domačija z dušo, je daleč naokrog znana po izvrstnih vinih. Gostje jih lahko poizkušajo v naši žlahtni kleti, ob bogatih tradicijonalnih hišnih jedeh in ob toplih večerih pod pergulo na terasi pod brajdo. S soncem v kozarcu se lahko ponovno srečajo v svojem okolju, ko si odprejo naše izbrane buteljke, v spomin na domačijo z dušo in Goriška Brda.

Vsa vina so pridelana na ekološki način in negovana s stoletno ljubeznijo naših dedov in sinov.

Ekološko kmetijstvo, vinogradništvo temelji na povezavi: tla- rastlina /trta- živali- človek. Tla, kot živ sistem imajo v ekološkem vinogradništvu glavno vlogo. Najpomembnejše je ohranjanje rodovitnosti tal in zmanjševanje vplivov na okolje. V ekološkem vinogradništvu ne uporabljamo kemično- sintetičnih gnojil, pesticidov in regulatorjev rasti. Poslužujemo se metod, ki temeljijo na rabi naravnih virov, kot so: zeleno gnojenje, živalska gnojila, kompost, sajenje vmesnih posekov… Poudarek je na preprečevanju težav v vinogradu in ne na zdravljenju le- teh. Nad vsem tem bdi pristojni Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu iz Maribora.

V naših vinogradih, ki se razprostirajo po briških gričih, v skupni površini dobrih sedmih hektarjev, prednjači značilna, čista in sveža briška sorta, rebula. Pridelujemo pa tudi sivi pinot, chardonnay, cabernet sauvignon in merlot. Naša posebnost je vino, poimenovano po dedu Emilu, emilio.

Brda – dežela opojnih trenutkov

Kdor se je z Brdi že kdaj srečal, se je lahko prepričal o očarljivosti te slovenske pokrajine ob zahodni meji. Čeprav malo raziskana, so se Brda v svet že davno zapisala kot slikovita gričevnata, predvsem vinorodna pokrajina, ki je svoj utrip naslonila na srečevanje treh kultur – slovanske, romanske in germanske. Burna stoletja so ji dajala svoj pečat, ki se danes odraža v bogati kulturni dediščini, v izročilu, ki ga je slutiti v vseh plateh življenja. Brda so slikovita, Brike in Brici pa gostoljubni, zato je v Brdih popotnikov, ki si želijo odkrivati kaj resnično novega, vedno več. S svojimi posebnostmi, predvsem eno-gastronomskimi, se Brda mirno kosajo s turistično mnogo bolj znanimi in obleganimi turističnimi pokrajinami, kot sta Toskana in Provansa. Ampak Brda so Brda, dovolj samonikla, da jim primerjave preprosto niso potrebne. Brda ponujajo množico opojnih trenutkov, doživetja, zaradi katerih se mnogi vračajo že leta, v vseh letnih časih.

Dežela vina in sadja

Trto so v Brda zanesli že Rimljani, lega, tla in klima pa so omogočili, da se je vinogradništvo in vinarstvo v Brdih razvilo do popolnosti. Največja zadružna vinska klet v Sloveniji je nastala na Dobrovem in prideluje izključno vina s poreklom, številni zasebni vinogradniki pa se v svetu uveljavljajo tudi s posebnostmi, ki jih svetovni vinski trg doslej ni poznal. V Brdih od nekdaj uspevajo številne žlahtne sorte vinske trte, v zadnjem času pa dobivajo veljavo predvsem avtohtone in stare sorte, na primer rebula, saj lahko šele z novimi načini pridelave (predvsem minimalnimi obremenitvami trte in sodobno vinifikacijo) izrazijo svoj pravi značaj. Ni torej naključje, da je trgatev osrednji dogodek, ki v jeseni preplavi vso deželo in v Brda privabi množice trgačev od vsepovsod. Tu je tudi martinovo, ki v novembru vabi k pokušanju in veselemu druženju.

Povsod po slovenskih tržnicah že desetletja slovi briško sadje, ki je zaradi obilice sonca, na katerem dozoreva, posebno sladko in okusno. Češnje, breskve, marelice, pa tudi fige, hruške, slive in grozdje ter drugo sadje Brici še vedno prevažajo povsod po Sloveniji, v Brdih pa ga lahko kupite ob cestah ali kar pri kmetih. Skoraj pozabljene so nekdaj slavne, drage in iskane prunele, ročno olupljene in na soncu posušene slive; posebnost med posušenim sadjem, ki so jih do 2. svetovne vojne prek trgovcev v Gorici in Krminu Brici izvažali v Nemčijo, Rusijo, Skandinavijo in celo Ameriko.

Nezamenljivi šarm briške kuhinje

Briška kuhinja je preprosta, vendar pestra, zanimiva in okusna, iznajdljiva in ustvarjalna. V številnih briških jedeh je čutiti vplive drugih sredozemskih kuhinj, predvsem furlanske in italijanske. Izročilo briških ognjišč pripoveduje o pripravi jedi v žerjavici, pod »bandonom« (pločevinastim pokrovom) in v kotličkih. Danes lahko v Brdih srečamo briške jedi, pripravljene na sodoben način, v premišljenih kombinacijah in zaporedjih, skrbno ponujene z izbranimi vini, belimi in rdečimi. Zanimivo je, da se v Brda vračajo oljke, ki so bile do pozebe v tridesetih letih tod precej razširjene, skupaj z drobnico in karabano, briškima avtohtonima sortama. Oljčnega olja je tako spet vedno več, z njim se vrača tudi avtentičen okus nekaterih briških jedi.

Brike so v kuhinji vedno pripravljale veliko zelenjave. Mile zime omogočajo, da so različne vrste svežih solat na voljo tako rekoč vse leto. Čeprav na Kožbanskem ni več toliko kostanja (marona) kot včasih, v zadnjem času oživljajo tudi nekatere že pozabljene kostanjeve jedi. Stalnica ostajajo pršut in različne sušene briške salame, pa tudi krodegine (klobase kožarice) in markandele (drobovina v mrežici), pripravljene po preizkušenih receptih starih Brik in Bricev. Pred kruhom še vedno prednjači polenta (zlasti bela, iz bele vrste koruze), iz preteklosti se je ohranila priljubljena frtalja (nekakšna jajčna omleta z drobno narezanimi svežimi zelišči). Briški kuhinji dajejo svojstven značaj tudi različne začimbe in dišavnice (majaron, koromačev cvet, citronska verbena – leviža), ki se še vedno uporabljajo skoraj v vsaki kuhinji.

Obvezen del briške kulture predstavlja tudi žganjekuha, ob kateri še vedno izstopa kuhanje kakovostnega tropinovca, ki mu včasih že med kuhanjem, včasih pa pozneje, dodajo dišeča zelišča. Pravijo mu methano, (zdravilno) žganje.

Podobe narave in izročilo stoletij

Že lega Brd, stisnjenih med rekama Sočo in Idrijo, je posebna. Osončeno flišnato gričevje, katerega del je po 2. svetovni vojni ostal v Italiji, se odpira proti Furlanski nižini in ga le redko prekrije sneg. S severa Brda ščitita pobočji Korade in Sabotina, vinogradi na terasah številnih gričev imajo sonce večinoma ves dan. Zato so Brda s svojimi razgibanimi cestami in številnimi pešpotmi priljubljen cilj kolesarjev in popotnikov. Ti prihajajo iz Slovenije, Italije, Avstrije in od drugod vse leto. Stik med sredozemskim, alpskim in celinskim podnebjem povzroča slikovite vremenske prizore, ki navdihujejo mnoge. Poznavalci opisujejo krajino kot eno najslikovitejših v Evropi, s strnjenimi vasicami na številnih gričkih, z majhnimi potoki med njimi, s cvetočimi terasami med številnimi brajdami, vinogradi. Te se posebno živo obarvajo spomladi, ko cveti sadno drevje. Nekateri kraji, kot je atraktivni stolp nad Gonjačami ali vrh Korade, so še posebej razgledni, tako da si z njih lahko ogledamo briško pokrajino na vse štiri strani neba.

Brda so dežela burnih stoletij, katerih sledovi so marsikje še vidni. Življenje Bricev je posebej zaznamoval kolonat, neke vrste fevdalni red, ki se je ponekod obdržal še nekaj let po drugi svetovni vojni. Brda so tudi dežela impozantnih gradov, med katerimi izstopata grad Dobrovo (z muzejsko zbirko, galerijo in zanimivimi občasnimi razstavami) ter grad Vipolže.

Poseben arhitekturni biser predstavlja srednjeveško ­Šmartno, strnjena vasica, iz katere se odpira pogled na vsa Brda. V cerkvi sv. Martina si lahko ogledamo poslikave slovenskega slikarja Toneta Kralja, sicer pa je že samo sprehod po njegovih gasah (ulicah), med hišami z ganjki (balkoni) in žbatafurji (spahnjenicami) posebno doživetje. Vas, ki je v celoti zavarovana kot kulturni spomenik, posebej zaživi spomladi na prireditvi Brda in vino ter jeseni ob martinovem, osrednjem vaškem prazniku, ko lahko po vsej vasi pokušamo vrhunska briška vina in nekatere posebnosti briške kuhinje: frtaljo, polento, domače klobase, kuhane pituralke in drugo.

V Brdih se dogaja

Bogata kulturna dediščina Brd se odraža tudi v nekaterih dogodkih in prireditvah, ki so se v Brdih dodobra udomačili. Že nekaj desetletij si lahko ogledamo Praznik češenj, ki v začetku junija privabi v Brda množice od blizu in daleč. Večdnevna prireditev navadno ponuja pisan sprevod vozov s prikazom različnih domačih opravil, različne tematske razstave in zabavne dogodke. Praznik je poklon češnji, kraljici briškega sadja, ki v zadnjih letih ponovno pridobiva veljavo. Z vinogradniškim značajem Brd so povezani tudi Dnevi poezije in vina, priljubljeni mednarodni pesniški festival, ki se je pred mnogimi leti ustalil v Medani, rojstnem kraju najpomembnejšega briškega pesnika, Alojza Gradnika. V zadnjem času se v Brdih razvijata še dve večji zanimivi prireditvi, namreč Brda in vino, ki v času prvomajskih praznikov odpre kleti v Šmartnem, in Martinovo, ki v novembru vinsko obarva in v posebnem vzdušju razgiba to zanimivo srednjeveško vasico.